Category: Statut društva
Akustična skupina Artistic
Izvajajo samostojne koncerte, z njihovo glasbo so poroke še bolj pravljične, nastopajo pa tudi na poslovnih in gala dogodkih ter kavarniških večerih.
Člani:
pikolo Nina Pečar – violina,
Marko Stajnko – klavir,
Klemen Flego – cajon, klarinet, kitara
Zlodej Peter
pride po zaslugi mame Gabrijele in očeta Božidarja na svet v sredini šestdesetih let, točneje leta 1965, kjer ne glede na takratne socialistične čase že kot otrok pride v stik z bitniško glasbo, gospelom, R&R in podobno godbo, ter bolj liberalnim pogledom na svet predvsem po zaslugi svoje mame, ki ji je bila blizu dobra glasba, amatersko gledališče in vse, kar je bilo povezano z umetnostjo.
Oče je dolga leta pel v oktetu, da ne omenjam kor v cerkvi. Mož je sila duhoven človek, po njem se je navzel ljubezni do narave, živali in skrbi zanjo.
Petrovi umetnostno naravnani geni so prvič silili na plan že v osnovni šoli, kjer ugotovijo, da je nadarjen za risanje, recitiranje in petje. Angažirajo ga za proslave, igra celo glavne vloge v mladinskih igrah, ter se z 12-timi leti navduši za igranje kitare, ki jo odsihmal ne spusti več iz rok.
Pri 14 že uglasbi prve tekste, ki so bili slučajno od Janeza Menarta in ta mu jih velikodušno odstopi. Objavljeni so v njegovi zbirki Statve življenja in Pesmi Štirih. Zaradi Menarta lahko pride v bližino Pavčka in Minattija ter Frana Milčinskega-Ježka, ki so v tistem času še pri močeh in podeljujejo bralne značke in navdušujejo mladino s svojo prisotnostjo.
Mamina najboljša prijateljica v sedemdesetih je kot tajnica in poslovna sekretarka zaposlena pri Vitomilu Zupanu in tako najstniški mulo pride posredno v stik tudi z takrat razvpitim avtorjem.
Srednješolske čase preživi na tehniški šoli v Celju, kjer že igra v skupini. Pevcu Matjažu, ki jih v tretjem letniku zapusti je namenjena kariera v Šank Rocku, Peter pa po končani vojski igra, sklada in piše tekste za Velenjsko skupino Chateau.
Minejo 90` in Peter se kot gradbinec odpravi v tujino, da bi poskrbel za mlado družino.
V Frankfurtu sreča ameriške vojake iz delte mississipija, ki grajo v vojaškem bandu ameriške vojske v Wiesbadnu, kjer je vojsko služil tudi Elvis Presley. Igra z njimi po manjših klubih in se veseli igranja z modeli, ki so doma v domovini jazza in bluesa.
Po zaslugi interneta odkrije Danija Bedrača, s katerim sta že prijateljevala v prejšnjem stoletju. Njemu podobnim piše neumestne pripombe, nakar ga odpravijo s tem, da mu predlagajo naj še sam kaj napiše, da se bodo lahko obkladali v obeh smereh.
Ugotovi, da so ljudje željni njegovega stihoklepanja, kar dokazujejo blogi, ki so dobro obiskani, pa naj bodo pesmi patetično-lirične ali cinično zafrkantske. Če doda še kakšno z socialno tematiko pa sploh.
V par letih jih napiše okoli 300. Objavljene so na različnih portalih: Pesem.si ; lirik.si ; publish wall … V pisni obliki še v letnem zborniku portala pesem. Si.
Zaradi svoje ležerne in pišmevuhovske narave raje nastopa s kitaro in kaj zapoje za izbrano družbo na kakšnem literarcu, kot pa da bi se pobrigal za izdajo kakšne pesniške zbirke. Pa tudi to še pride na vrsto.
Tomaž Mahkovic
Rojen 30. 9. 1963, v Ljubljani.
DELOVANJE
Literarno
Od 2003 do 2012 predsednik literarnega društva LIvRA – Vransko.
Od 2003 do 2007 voditelj in preko društva LIvRA organizator Literarnih srečanj v Knjižnici Vransko
Od 2005 do 2007 član uredništva književne revije Vpogled.
2006 – v piceriji Mamma mia v Žalcu skupaj z Danijem Bedračem vodja dvodnevne literarne delavnice Sonet (organizator ZKŠT Žalec)
2006 – v piceriji Mamma mia v Žalcu vodja dvodnevne literarne delavnice Zakaj vsak stavek, razdeljen na 5, 7 in 5 zlogov, ni haiku? (organizator ZKŠT Žalec)
Od 2007 – do 2011 voditelj na prireditvah Kavarniški večeri (organizatorja Literarno društvo LIvRA Vransko in (od 2008 dalje) glasbeno-literarno društvo Alethea Žalec); Vransko (Kavarna Vransko), Žalec (kavarna Minjon), Griže (KD Svoboda Griže)
2011 – na domačiji bratov Magajna, skupaj s Patricijo Dodič vodja dvodnevne literarne delavnice Čas in prostor (organizator Literarno društvo Ilirska Bistrica).
2011 – v OŠ Idrija skupaj s Patricijo Dodič vodja enodnevne literarne delavnice Čas in prostor (organizator Literarno društvo RIS)
2012 – na Premskem gradu na Premu pri Ilirski Bistrici, v okviru 26. Premskih srečanj, skupaj s Patricijo Dodič vodja Literarne delavnice za vse, ki začenjajo svojo literarno pot ali bi želeli izpopolniti svoje ustvarjalne spretnosti in znanja (organizatorja Združenje književnikov Primorske in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – območna izpostava Ilirska Bistrica)
Objave
Zborniki: Z besedami, Hotenja, Zbornik Pesem.si, Zbornik slovenskega aforizma, Večerna debata, Stopinje, Zgodbarničarnost
Revije: Pesniška tribuna, Mentor, Vpogled, Vsesledje, Nova Revija, Apokalipsa, Poetikon, Toti list, OtočjeO (Otočje), Ampak, Dialogi, Naša žena, Balkanski književni glasnik (internetna revija), Locutio (internetna revija),
Knjige: Vse zvezde (pesniška zbirka), 2002, samozaložba s pomočjo Šentjurskega literarnega društva; Valentin in Venera (zbirka erotične literature – več avtorjev), 2005, Šentjursko literarno društvo in Šaleško literarno društvo Hotenja; Uganke in zanke za male in velike otroke (slikanica), 2008, Litera; Stražar (zbirka kratkih zgodb), 2008, Litera;
Dramsko
Od 2003 do 2012 umetniški vodja dramske skupine Literarnega društva LivRA Vransko Zohn teater.
Od 2012 mentor Dramskega krožka na Gimnaziji Ilirska Bistrica
Igra
1985 – svetnik Ivan Bahovec v komediji Štefana Jerka Gosposka kmetija (režija Janez Kozmelj)
1986 – izgubljeni sin v istoimenski melodrami Andreja Hienga (režija Janez Kozmelj)
1988 – Tonček v komediji Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi (režija Iztok Valič)
1989 – filozof v komediji Jara meščanka, Jovana Sterije Popovića (režija Janez Kozmelj)
2007 – Pepi (rezervni igralec) v komediji Tomaža Mahkovica Občinski problemi, občani in psi (režija Tomaž Mahkovic)
2012 – statist v deseti nadaljevanki POP TV-ja Čista desetka (režija Branko Đurić – Đuro)
2012 – statist v filmu Panika za TV Slovenija (režija Barbara Zemljič)
Režija
1992 – komedija Hipohonder – priredba Aleksandra Borštnerja po Molierejevem Namišljenem bolniku (Mladinski klub Prekopa)
2006 – komedija Gorana Gluvića Video klub (Zohn teater).
2007 – komedija Tomaža Mahkovica Občinski problemi, občani in psi (Zohn teater).
2007 – Na TV Slovenija 1, pri oddaji Vrtiljak (24. 2.) je celotna pododdaja Turistika – rezultat dela Zohn teatra – prikazan je tudi skeč Tinče v šoli (avtor in režiser: Tomaž Mahkovic ).
2012 – komedija Tomaža Mahkovica Občinski problemi, občani in psi (Dramski krožek Gimnazije Ilirska Bistrica).
2013 – kratka komedija Papirnica, prirejena po igri Tomaža Mahkovica; Uzanca (Dramski krožek Gimnazije Ilirska Bistrica)
Likovno
2005 – Knjižnica Vransko; samostojna razstava grafik z naslovom Od afne do bumeranga.
2005 – Cocktail bar À propos na Bledu; samostojna razstava grafik z naslovom Afnarije
2011 – razstavni prostor Občine Divača; skupaj s Patricijo Dodič razstava slik z naslovom DO-MA
2011 – bistro Baladur v Ilirski Bistrici; skupaj s Patricijo Dodič razstava kolažev z naslovom Toparije
2011 – Knjižnica Kozina; skupinska razstava slik
2012 – Knjižnica Kozina; samostojna razstava slik z naslovom Ali slišiš odmev?
2012 – skupaj s Patricijo Dodič ilustriral dvajseto številko Stopinj – glasila Literarnega društva Ilirska Bistrica
2013 – Dom Kulture Kozina; skupinska razstava slik
2013 – Bivša knjigarna Komen (občinski prostor); skupaj s Patricijo Dodič razstava slik z naslovom Norosti srca
Priznanja in nagrade:
2003 – dobitnik priznanja Občine Vransko za delo na kulturnem področju.
2004 – finalist festivala mlade literature Urška (priznanje)
2007 – drugonagrajeni na 9. mednarodnem natečaju haiku poezije, ki ga organizira Društvo Apokalipsa.
2007 – Dobitnik posebnega priznanja na Linhartovem srečanju v Rogaški Slatini, za avtorstvo, igro in režijo (Občinski problemi, občani in psi).
2011 – skupinska razstava hrbtnih pesmi in nagrada za hrbtno pesem v okviru natečaja “Knjiga na knjigo … pesem”, Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem – 12 izbranih (Ana Balantič, Lina Berlot, Tamara Castlunger, Anja Erbežnik, Ana Jurkovič, Tomaž Mahkovic, Sara Mergole Vukovič, Matej Murič, Lea Rajh, Sanja Ratković, Matej Rodela in Rozalija Stegnar) izmed 103
DODIČ Patricija
Delovanje: bibliotekarka, slovenistka, francistka, pesnica, moderatorka, vsestranska ustvarjalka, kolažistka, vodja tečajev za kreativno pisanje, vodja jezikovnih tečajev
Rojena: 13. november 1969, Koper. Otroška leta je preživljala v Obrovu (občina Hrpelje-Kozina). Po končani osnovni in srednji šoli je študirala slovenščino in francoščino (literarno-filološka smer) na Filozofski fakulteti v Trstu, kjer je diplomirala z odliko in pohvalo. Najprej je nekaj let poučevala italijanščino kot izbirni predmet v osnovnih šolah v občinah Ilirski Bistrici, Divači in Hrpelje-Kozina ter desetletje vodila tečaje italijanskega jezika na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in na Ljudski univerzi Ilirska Bistrica. Trenutno že desetletje zaposlena kot samostojna bibliotekarka v Kosovelovi knjižnici Sežana, vodja enote Knjižnica Kozina. Ukvarja se z literaturo – kot pesnica, urednica (pred leti urednica za poezijo pri zborniku Literarnega društva Ilirska Bistrica Stopinje, trenutno urednica zbornika Študijskega krožka Zgodbarnica), je avtorica spremnih besed, urednica pesniških zbirk in publicistka (objave iz področja književnosti in kulture v lokalnih in regijskih časopisih, VEČINI literarnih revij, zbornikih itd. kot npr. Misli o knjigi, Prebiranja ipd.). Občasno je mentorica tečajev slovenščine za tujce ter mentorica različnih študijskih krožkov in tečajev kreativnega pisanja. Občasno je strokovna sodelavka na JSKD za literaturo – za skupino seniorjev, žirantka na različnih natečajih, občasno vodi literarne delavnice. Je aktivna organizatorka in moderatorka kulturnih/literarnih večerov. Doslej je izdala štiri pesniške zbirke: Pet minut blaznosti (2008, LD Ilirska Bistrica), Črno obrobljene oči (2009, KD Vilenica), Wada (2014, erotična poezija, založba Amalietti&Amalietti) in Ljubimje (2015, založba ZTT, pesmi je v italijanščino prevedla Jolka Milič v antologiji BLAblabla, 2015), 2015 v Antologiji facebook strani Poiesis Opazovanje v tišini, uredil Peter Semolič, in 2015 v zborniku Ne bojim se svetlobe, uredil Franci Novak, izdal Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in KGD Reciklaža. Pesmi so prevedene v bosanščino (zbornik Književni dani, Sarajevo), italijanščino, poljščino in angleščino. Likovno je opremila več pesniških zbirk in slikanico Dež Franja Frančiča. Doma je tudi v likovnem svetu. Njene ilustracije bogatijo 20. številko Stopinj in tudi nekaj drugih publikacij, so tudi del zbirke Wada. Kot ljubiteljska slikarka, predvsem kolažistka, razstavlja samostojno, skupinsko in skupaj z življenjskim sopotnikom Tomažem Mahkovicem. Kot soadministratorka sodeluje na portalu Primorci.si in Dobreknjige.si.
Zdravko Perger
Baritonist Zdravko Perger je rojen leta 1954 v Lukanji v občini Slovenska Bistrica. Od leta 1977 je član ljubljanske Opere. Petje je začel študirati na glasbeni šoli v Šempetru pri Novi Gorici, pozneje je nadaljeval na SGBŠ v Ljubljani. Izpopolnjeval se je še štiri leta pri priznanem slovenskem opernem pevcu Rudolfu Franclu. Uspešno je opravil dva mednarodna pevska tečaja pri gospodu Alfredu Burgstalerju in danes vodilni pevki svetovnega slovesa Marjani Lipovšek. V Ljubljani se je udeležil tudi kratkega tečaja pri prof. mag. Margarethi Sparber z dunajske Visoke šole za glasbo in u V svojem dolgoletnem delovanju je ustvaril naslednje vloge: baron Douphol (Verdi, La Traviata), Marullo (Verdi, Rigoletto), Zerecki (Čajkovski, Evgenij Onjegin), Valentin (Gounod, Faust), Dancario (Bizet, Carmen), Fiorello in Figaro (Rossini, Seviljski brivec), Schlemil in Herman (Offenbach, Hoffmannove pripovedke), Amantio (Puccini, Gianni Schicchi), Harlekin (R. Strauss, Ariadna na Naksosu), Čekalinski (Čajkovski, Pikova dama), Belcore (Donizetti, Ljubezenski napoj), Bretigny (Massenet, Manon), Kosec (d” Albert, Mrtve oči), Chansonette (Foerster, Gorenjski slavček), Carnero (J. Strauss, Cigan baron), Krušina (Smetana, Prodana nevesta), Vihar (Rimski Korsakov, Nesmrtni Kaščej), G. Germont (Verdi, La Traviata ), Schaunard, Alcindor (La Bohème), Vitez (Parma, Ksenija), Prerok in Decimus Brut (Švara, Kleopatra), Alavise in Lelio (Wolf-Ferrari, Zvedave ženske) Malatesta ( Don Pasquale) in druge.
Sodeloval je pri krstni predstavi opere Janija Goloba Krpanova kobila v vlogi Gildenšterna in Alojza Ajdiča Brata v treh vlogah
Krstno je izvedel dela skladatelja Štefana Mavrija iz zvezkov Žariš in žgeš na besedilo Alojza Gradnika, Kadar ciprese šumijo na besedilo Ljubke Šorli, dve pesmi na besedilo Cirila Zlobca in kantato Meč, ki deli na besedlo Evgena Bavčarja.
Snemal je tudi za radio in televizijo z Acijem Bertoncljem, samospeve Štefana Mavrija in nekaj opernih predstav za radijski in televizijski arhiv).
Nastopil je tudi s simfoničnim orkestrom RTZ iz Zagreba, s simfoničnima orkestroma Camerata Labacensis iz Ljubljane in TU z Dunaja, simfoničnim orkestrom iz Pecsa (Madžarska), simfoničnim orkestorm Filarmonia Veneta iz Trevisa . Gostoval je v Italiji, Avstriji, Hrvaški, Avstraliji, Japonski, Franciji, in Madžarski.
Ustanovil je Primorski mednarodni glasbeni festival v Ajdovščini in Glasbeno gledališče Figaro. podabljajočo umetnost, v Avstriji pa še pri priznanem mojstru samospeva Kurtu Vidmerju.
Dani Bedrač
Pesnik in glasbenik. Nimam navade veliko govoriti o sebi, saj sem mnenja, da me bolje predstavljajo moja dela.
Doslej izdane edicije:
Nosilci zvoka:
MC Zorenje – Kladivo, konj & voda; OOZSMS Žalec, 1979
LP Vidov ples – Kladivo, konj & voda; RTB, Beograd, 1983
MC Condotte Perturbate (kompilacija); Posto delle fragole, Trst (I), 1985
MC Under the liquid light – Sfinkter; samozaložba, Žalec, 1985
MC Luna – Kladivo, konj & voda; Studio Coda, Celje, 1995
CD Na cesti (rock) – Kladivo, konj & voda; Conan, Maribor, 1996
CD Opus Magnum – Kladivo, konj & voda; Vinylmania, Ljubljana, 1998
MC Paranoja v kondomu – Shithead folk trio; samozaložba, Žalec, 1998
MC Grafika srca – Kladivo, konj & voda; Studio Trg, Celje, 1998
CD Na drugi strani – Aletheia; samozaložba, Žalec, 2007
CD Trgatev – Aletheia; GLD Aletheia, Žalec, 2008
CD Pebi, ne strelat! (kompilacija); DZU Filter, Celje, 2010
CD Slovenian Moochaphytes – Captain Zero; Slušaj najglasnije, Zagreb (HR), 2010 CD Le eno pesem še napišem – Dani Bedrač & The Holding Co.; Slušaj najglasnije, Zagreb (HR), 2012
Pesniške zbirke:
Vidov ples, samozaložba, Žalec, 2006 Na drugi strani, GLD Aletheia, Žalec, 2008
Opus Magnum, Lulu / GLD Aletheia, Žalec, 2010
Temnejše zvezde, Lulu / GLD Aletheia, Žalec, 2010 Zajec v katedrali, KUD Lema, Ljubljana, 2012 Bele pesmi, Lulu / GLD Aletheia, Žalec, 2015 Proza:
Bitka za lobnikarjev grič, Lulu / GLD Aletheia, Žalec, 2010
Svoje pesmi v zadnjem času objavljam v literarnih revijah Vpogled (Žalec), Hotenja (Šoštanj), Vsesledje (Celje), Z besedami (Šentjur), Lirikon (Velenje), Apokalipsa (Ljubljana), Gravitacija riječi (Sarajevo), Balkansko pero (Sarajevo), Republika poezije (BiH), itd.
Franci Petkovšek
Rojen 30.03.1965 v Postojni, živim v Planini. S kulturo sem se srečal že v osnovni šoli, vodil prireditve, igral, recitiral, v kulturnem društvu Planina aktiven že od gimnazijskih let. Od 1993 leta aktiven v gledališki skupini Ščuka, kjer sem igralec, režiser, organizator. Bil sem na petih enotedenskih gledaliških delavnicah in še na več enodnevnih, kjer sem od različnih mentorjev pridobival znanje. Obenem imam veselje do risanja in slikanja, napisal sem tudi nekaj pesmi. Trenutno sicer ne pišem in ne slikam, a vem, da bom še ustvarjal.
Vlatka Kozlovič
Svoje otroštvo je preživela na podeželju v kmečki družini. Prve korake v pisanju pesmi je naredila v osnovni šoli. Nekaj jih je bilo objavljenih v šolskem glasilu »Rokava«. Po očetovi smrti se je pri 15 letih z mamo in bratom preselila v Koper. V času gimnazijskih let se je pesmi niso prijele, so pa leta 1985 začele redno prihajati izpod peresa. Zadnjih deset let se aktivno ukvarja z alternativo (radiestezistka, diagnostičarka, zdraviteljica, zeliščarica), a pesmi ostajajo njena velika ljubezen in strast. V samozaložbi je izdala zbirko poezij »Spomin živi v samoti«, »Nekoč sem se vrnila« in še mnoge druge.
Bojan Glavina – življenjepis
Skladatelj, pianist, klavirski pedagog, predavatelj, publicist.
Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral iz orgel (prof. Hubert Bergant) in kompozicije (prof. Marko Mihevc). Opravil je tudi dveletno šolo za klavirske pedagoge v Gorici pri prof. Sijavušu Gadžijevu. S skladanjem se je začel ukvarjati iz hobija, ob poklicu – poučevanju klavirja, iz notranje potrebe po poglabljanju v zvočne domišljijske igre, velikokrat pa je inspiracija za nastajanje skladbe nastala iz želje, da svojim učencem napiše nekaj kar bi jim bilo »pisano na kožo«, skladbo s katero bi se hkrati zabavali, v njej uživali in napredovali pri klavirski igri. Tako so njegove skladbe, tudi in zlasti ko gre za otroški in mladinski opus, redkokdaj didaktičnega tipa, večinoma pa izrazito melodično harmonsko privlačne, ali igrive, lahkotne, vedno opisne in otrokom lahko razumljive.
Njegov skladateljski opus je izrazito bogat in raznovrsten – največ skladb je posvečenih klavirju in najrazličnejšim komornim skupinam, nato zborom, drugim solistom, ter orkestrom. Med temi številnimi skladbami oz. zbirkami, je veliko nagrajenih na slovenskih in mednarodnih natečajih za kompozicijo (Italija, Hrvaška, Bolgarija, ZDA), pri raznih založbah pa je izšlo okrog 50 njegovih samostojnih zbirk. Več kot polovico svojega opusa je posvetil otrokom in mladini. Zaradi neposrednosti glasbenega jezika, iskrenosti in zanimivosti glasbenih idej, subtilnosti in občutljivosti za otrokov svet domišljije in čustev so njegove skladbe izredno dobro sprejete med mladostniki; tako je trenutno eden izmed najbolj izvajanih slovenskih skladateljev, čigar kompozicije so se uvrstile kot obvezne na uglednih tekmovanjih (TEMSIG, Chopinov zlati prstan, Tartinijevo tekmovanje).
Izšlo je pet njegovih CD-jev: »Zvočne pokrajine« (izbor komornih skladb), CD s klarinetistom Robertom Staničem, CD s Triom Julius, »Dih pomladi« (priredbe za klarinet, violino in klavir), »Glasba letnih časov« (12 skladb za klavir štiriročno) . Bil je ustanovitelj in urednik glasbene revije »Primorska sozvočja« (1999 – 2005). Je zbiratelj in odličen poznavalec notne literature slovenskih skladateljev, zlasti klavirske. S svojimi učenci klavirja je v 30 ih letih pedagoškega dela na domačih in tujih tekmovanjih prejel okrog 120 nagrad. Je ustanovni član EPTE – Društva klavirskih pedagogov Slovenije in redno sodeluje v različnih projektih na vsakoletnih Slovenskih klavirskih dnevih.
Bil je dolgoletni vodja strokovnega klavirskega aktiva Zveze Primorskih glasbenih šol, velikokrat je bil član strokovnih žirij primorskih tekmovanj v disciplinah klavir solo, klavirski duo, komorne skupine z godali kot tudi mednarodnih ( »Tomaž Holmar« Malborghetto, I; »Antonio Bibalo« Duino, I; »Insula« Izola, »Mednarodno Koroško klavirsko tekmovanje« Radlje ob Dravi).
V letih 2015 in 2016 na Glasbeni matici Trst uspešno vodi tečaj kompozicije za dijake in za profesorje, poleg tega pa je redni predavatelj v Klavirski šoli za primorske pedagoge prof. Sijavuša Gadžijeva .
Neven Stipanov
Pirančan Neven Stipanov se je rodil 6. februarja 1979 v Kopru. Njegovo življenje je že od malih nog povezano z glasbo. Kot otrok je pel v pevskem zboru Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, v piranski glasbeni šoli pa obiskoval pouk trobente pri prof. Umbertu Radojkoviču in klarineta pri prof. Robertu Staniču.
Po končani gimnaziji je študiral klarinet pri prof. Linu Urdanu na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu in se izpopolnjeval na bratislavski glasbeni akademiji. Tudi med študijem petja, iz katerega je diplomiral na istem konservatoriju pri prof. Cinzii de Molo, je obiskoval seminarje opernega petja v Sloveniji in Italiji.
Z mešanim pevskim zborom Adriatic iz Hrvatinov in zborom Giuseppe Tartini je posnel zgoščenki s klasično glasbo, kot klarinetist je sodeloval pri nastanku albuma Leana Klemenca in z RTV Koper-Capodistria pri televizijski oddaji za otroke ter zapel v Flipovem muzikalu Robin Hood.
Pel je z orkestrom I Cameristi Italiani di Santa Cecilia iz Rima in v zboru Obala iz Kopra. Je član mešanega pevskega zbora Giuseppe Tartini iz Pirana in orkestra KUD Karol Pahor. Ob proslavljanju 250-letnice Mozartovega rojstva je večkrat nastopil z interpretacijo Figarove svatbe.
Leta 2009 je nastopil v Haydnovi operi La Vera Costanza v gledališču v Trevisu in muzikalu Aggiungi un posto a tavola v Narodnem gledališču Ivana Zajca na Reki. V letu 2010 je bil član zbora Gledališča Giuseppe Verdi v Trstu, odpel je vlogo Rigoletta, v sklopu seminarja Arena international v Pulju pa Germonta. Leta 2014 je ponovno sodeloval z reškim gledališčem kot igralec in pevec, z glasbeniki in s pevci veronske opere pa je nastopal v vlogi Marcella v Puccinijevi La Boheme in Biaga v Smareglievi operi Nozze istriane. Istega leta se je z Verdijevo Aido udeležil gostovanja SNG Maribor na Japonskem.
Ob spremljavi različnih pianistov gostuje na številnih samostojnih koncertih po Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem, v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, na Danskem itd.
Franc Tominec
»Le ljubezen nam lahko osmisli življenje« Tako razmišlja umetnik, fotograf in poet, ustanovitelj kulturnega društva Vse-eno, Franc Tominec. V izpovedno osebnih pesmih iskreno opisuje svoje doživljanje sveta in ljubezni, svoja spoznanja in resnice. Pomembna sta mu tako človek kot svet, v katerem živi. Pozorno opazuje zunanji svet in svojo notranjost, vse vzgibe, pa tudi čute. Verjame v ljubezen, ker nam edina lahko osmisli življenje in vodi vse sile v vesolju in v človekovi notranjosti.
Njegovi stihi so lahko žalostni, melanholični ali hudomušni, so nežni, prijetni ali dramatični, igrivi, topli, jasni. Pesmi so lahko daljše ali zapisane v obliki haiku, za vse pa je značilno tudi bogastvo metafor. O svoji poeziji in življenju je zapisal: »Moja poezija je kratka…kot je kratka lahko le moč ene same besede … besede: Ljubezen. Sem amater, kar pa zame pomeni neomejeno svobodo izražanja. Spoštujem vse, ki klepljejo črke v besede in iz besed ustvarjajo približke lepim, nežnim, neizpolnjenim sanjam. Vse, kar v življenju počnem, opisujem v sebi razumljivem jeziku. Sem čisto navaden človek, ki ima to srečo v življenju, da mu je bila dana možnost potovati, spoznavati svet in ljudi ter se izražati skozi fotografijo, slike, pomoč ljudem in pisanje. Pustolovščina in srčnost je prisotna v vsakem človeku. Srečen je tisti, ki mu uspe narediti ta korak in to željo izživi.« Poleg pesmi piše tudi filozofske eseje in druge prispevke.
Franc Tominec se je rodil leta 1968 v Ljubljani. Tu je uspešno zaključil poklicno izobraževanje na PTT srednješolskem centru Ljubljana, smer telekomunikacije. Dolga leta je bil zaposlen na Telekomu Slovenije, a ga to delo ni več izpolnjevalo. Zato se je odločil za umetniško pot. Ukvarja se s fotografiranjem, pisanjem, slikanjem in humanitarnimi prostovoljnimi deli na različnih področjih. Leta 2001 je po vrnitvi s potovanja po Indoneziji napisal potopis »V raj in nazaj«. Takrat je tudi prvič razstavljal svoje fotografije. Od tedaj je sodeloval že v vrsti skupinskih fotografskih in slikarskih razstav ter prejel nekaj nagrad. Razstavljal je tudi samostojno. Nekaj njegovih fotografij so objavili v španski reviji »Photohispalis«, ki izhaja v Sevilli. Slika z olji na platno in se redno udeležuje Ex temporov.
Leta 2008 so bile prvič objavljene njegove pesmi v zbirki »Poetry for charity«, ki je izšla v Nigeriji. Izkupiček od prodaje knjige je namenjen pomoči otrokom v Nigeriji. Leto kasneje je bil sprejet v dobrodelno organizacijo »Umetniki za mir« v Frankfurtu. Domačemu občinstvu se je prvič predstavil leta 2010 s knjižno zbirko »Jemanje iz škatle«, ki jo je ilustriral Erik Lovko. Naslednje leto so njegovo poezijo objavili v zborniku seniorjev JSKD. Istega leta je izdal pri založbi Ekslibris iz Ljubljane svojo drugo knjižno zbirko »Tudi vesolje se sprašuje, kaj se skriva v moji kleti«. Svojo tretjo pesniško zbirko je leto za tem izdal pri založbi Exlibris v Ameriki z naslovom »The interior from the outside«. Poleg tega se je ponovno uvrstil v zbornik seniorjev JSKD in zbirko »Valovanje misli« založbe Literarni val.
Je ustanovitelj kulturnega društva Vse-eno. Letos natančneje čez par dni 16.6. pa pripravlja predstavitev svoje tretje zbirke »Notranjost od zunaj« v Postojnski knjižnici.
Lutkovna predstava društva MARI O NET.TE Izola “Ribič in njegova hči”
Lutkovna predstava avtorice Nike Solce – Čudežni piskrček
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
MINOLTA DIGITAL CAMERA
Poleg umetniškega ustvarjanja 18-tih udeležencev so se v sklopu kolonije odvili tudi dve predavanji in sicer: Čakre – Irena Drame in ČAS, ZAVEST in ZDRAVJE – Amrit Srečko Šorli. Poleg tega pa se je odvijala tudi GONG kopel z Karlom Vizkom.
Skupinsko razstavo 24 nastalih del pa je strokovno pokomentirala umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj. Za glasbeni program je poskrbela glasbenica Marjetka Poposki iz Izole.
Interakcija različnih ustvarjalnih energij ter doživetje novega okolja na poseben način vpliva na delo umetnikov. Poletna ustvarjalna kolonija je zaradi delovnega vzdušja, skupnega bivanja, druženja in izmenjave vtisov zato vselej neponovljiva ustvarjalna priložnost. Delovni prostor ima pri iskanju kreativnih zamisli odločilno vlogo. V barvah, oblikah in linijah okolja umetniki prepoznavajo ustvarjalne zakonitosti, kultura in zgodovina kraja navdihne nove zgodbe, ljudje in značaj pokrajine pa prebudijo raznolika čustvena doživetja. Vse te okoliščine, včasih pa tudi časovna določenost, slikarje, glasbenike, poete, pevce, kiparje… vzbudbujajo za iskanje novih rešitev. Ideja ustvarjalne kolonije, ki je včasih temeljila na plenerističnem upodabljanju lokalnega okolja – zlasti narave – se je modernizirala. Povabljeni umetniki so različni po narodnosti, generacijski pripadnosti in spolu ter imajo raznolike umetniške in življenske nazore. Motive si izbirajo popolnoma svobodno. Zato dela, ki nastajajo na ustvarjalni koloniji, kažejo izrazito individualne slogovne in vsebinske pristope. Dogodek se bo odvijal od 14.8. do 16.8.2015 v Strmci pri Postojni na lokaciji Strmca 19 pri predsedniku društva Francu Tomincu-Frenku in Jadranki Jakomin. Za prehrano in brezalkoholno pijačo je poskrbljeno. Ravno tako je na voljo velik sadovnjak za postavitev šotorov. Vse udeležence naprošamo, da sami poskrbijo za šotor, spalne in ustvarjalne potrebščine. Poleg tega priporočamo tudi kopalke za vrtni tuš (opcija). Za vse informacije sem vam na voljo po telefonu 031 241 715 Frenk Vabljeni z obvezno vnaprej poslano izpolnjeno prijavnico, ki jo najdete na spodnjem linku. Prijavnica
14.8. ob 18.00 v domu krajanov Strmca, predavanje: ČAKRE, Irena Drame
15.8. okrog 10.00 gong kopel Strmca 19, Karlo Vižek
15.8. ob 18.00 v domu krajanov Strmca, predavanje: ČAS, ZAVEST in ZDRAVJE, Amrit Srečko Šorli
16.8. ob 18.00 v avli kulturnega doma Postojna, otvoritev razstave nastalih del.
Vstop prost
Kot obljubljeno objavljamo zapis o sodelujočih avtorjih na letošnji prireditvi:
– Karmen Vidmar
Rojena v Postojni in živi v Novi Gorici. Izdala je dve pesniški zbirki in je soavtorica pravljice. Je članica KD PoBeRe ( Posočje , Benečija , Rezija ), kjer sodeluje na raznih pesniških večerih. Pesmi objavlja v različnih zbornikih in revijah. Bila je finalistka pesniškega turnirja 2014, prejela prvo nagrado na klekljarskem natečaju v Žireh 2014 ter polfinalistka pesniškega turnirja 2015
– Ana Horvat,
doma iz Orehka pri Postojni. Pivška dolina je bila od nekdaj raj za ustvarjalnost različnih umetnikov, ki so svoje inspiracije tankočutno izražali v svojih delih. Tudi sama sem pisala pesmice že kot šolarka, mama, ki je tudi pisala pesmi, pa mi je pripovedovala, da sem prve besede in stavke, ki jih prične izgovarjati otrok, povezovala in govorila v verzih.
Danes, ko sem že sama babica dveh simpatičnih vnukov, moja ljubezen do poezije ni pojenjala, temveč subtilno vstopa v svet mistike in magije. Lansko leto sem izdala tantrično ljubezensko poezijo z naslovom: ROŽNATI ETIRJI. Pišem tudi pravljice in pesmice za otroke, motiv za njih pa črpam iz neprecenljivega kulturnega in naravnega bogastva Pivške doline.
– Patricija Sosič
Rojena 25.12.1970 v Kopru.
35 let sem se ukvarjala s plesom kot plesalka, vaditeljica plesa in koreografinja ter sem sodelovala s številnimi priznanimi domačimi in tujimi pedagogi ter umetniki.
Kot pesnica sem sodelovala pri revijah Fontana, Primorska srečanja, z RTV Slovenija – program Literarni nokturno, Predvečeri Vilenice.
Izdala sem pesniško zbirko na Sipinah časa.
Trenutno čakam izdajo Antologija slovenskih pesnic, ki jo v dvojezični izdaji pripravlja Jolka Milič in v kateri bodo tudi moje poezije.
V pripravi pa je tudi moja druga pesniška zbirka.
Poleg tega sem inštruktorica pilatesa po sistemu PILATES COACH®, Jogalates – Pilates joga inštruktorica in vaditeljica Sproščanje & Raztezanje.
Trenutno delujem v društvu Mari o net.te Izola v lutkovni, pripovedni in literarni sekciji.
– Petra Vencelj
Študirala sem geografijo in umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer sem kot Zoisova štipendistka diplomirala iz politične geografije in sodobne slovenske umetnosti. Zatem sem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani opravila še študij likovne teorije.
V času šolanja sem se deset let aktivno ukvarjala z alpinizmom in prostim plezanjem. Kot plezalka sem opravila številne vzpone in proste ponovitve smeri doma in v tujini. Dvakrat sem bila razglašena za najboljšo plezalko v državi. Leta 1990 sem v Londonu na odprtem pokalu osvojila naslov vice prvakinje Velike Britanije.
Danes opravljam poklic samostojne umetnostne kritičarke in kustodinje, predavateljice in publicistke ter recenziram dela s področja geografije, umetnosti, literature in humanistike. Doslej sem predstavila preko 200 domačih in tujih likovnih ustvarjalcev tako doma kot v tujini (Dunaj, Pariz, Trst, Zagreb…). Avtorski teksti so bili prevedeni v 9 svetovnih jezikov.
Od leta 1998 predavam starejšim (univerza za 3. življensko obdobje) umetnostno zgodovino.
Aktivno delujem tudi kot fotograf (Veliki atlas Slovenije, turistični vodniki, stalna postavitev razstave v Gorenjskem muzeju…) in scenariji pri filmih (Gradovi in samostani Slovenije 2009, Kranjoskop 1988…)
Sem članica AICA (Art International Critics Association),Društva slovenskih likovnih kritikov, Slovenskega umetnostno zgodovinskega društva in Geografskega društva Gorenjske.
– Stoyan Svet
Rojen sem bil 1948 v Mariboru. S svojim rojstvom sem rešil življenje svoji materi Šušteršič Marici,
ker so točno na dan mojega rojstva prišli po njo Udbovci, da jo odpeljejo z mnogimi drugimi v najbolj krut politični zapor na Goli otok.
Tisti dan so po Mariboru pobrali vse tiste, ki so v tistem času vrnili partijske knjižice med njimi tudi moja mati.
Večina tistih, ki so bili poslani takrat na Goli Otok, se nikoli več ni vrnila. Umrli so tam.
Moja mati je partijsko knjižico vrnila zato, ker je takrat učila na srednji šoli, od partije pa je prišla takrat direktiva,
da morajo ne glede na njihovo znanje vsem, ki so v partiji spustiti skozi izpite
tudi če o vsebini predmetov, ki so jih predavali profesorji niso imeli niti blagega pojma.
Leta 1952 smo se preselili v Ljubljano v Šiško, kamor sem v osnovno šolo hodil na Valentina Vodnika,
1962 sta starša zgradila vrstno hišo v spodnji šiški in sem osnovno šolo nadaljeval na šoli Zvonka Runka.
Ker me je veselila glasba,me je v šestem razredu mama vpisala na glasbeno šolo kjer sem se učil igrati trobento.
Na gimnazijo sem hodil v Šentvid in jo tudi končal.
Že v gimnaziji sem ustanovil svoj ansambel s katerim smo igrali na gimanziji in okoliških prireditvah.
Med tem sem se vpisal tudi na srednjo glasbeno šolo in končal tri letnike.
Vpisal sem se na pravno fakulteto, vendar hitro spoznal, da ta študij ni zame,
presedlal nato na višjo šolo za socialno delo in prišel do diplome, a po praksi spoznal,
da so socialni delavci navadni birokrati, ki ne odločajo o ničemer.
Posvetil sem se profesionalni glasbi in igral v številnih ansamblih po hotelih v Sloveniji in tudi na tujem.
Že od otroštva sem jecljal, kar me je obupno motilo in sem bil zaradi tega še zakompleksan. obupno sem iskal izhod iz moje stiske in prosil osebnega zdravnika naj me napoti k psihiatru. Psihiatru sem pojasnil svoje težave in ga prosil za pomoč.
Rekel mi je, da edino kar lahko stori je, da mi predpiše zdravila, ki imajo tudi stranske učinke. Bil sem razočaran,
a vseeno iskal izhod iz moje stiske. Tako sem že 1970 leta postal vegetarijanec in se napotil na duhovno pot.
Začel sem izvajati hatha jogo in dihalne vaje pranajame in ponavljal razne mantre. Srečal sem se tudi z učenji gurujev, ki so bili takrat dosegljivi, Sai Baba, Osho, Maharishi in nazadnje Prem Rawat bolj znan kot Maharaji
Že prvič, ko sem prišel na predavanja njegovih učencev sem doživel em lep notranji mir in se takoj odločil, da naredim vse, da sprejmem njegove tehnike poglabljanja vase, katerega imenujejo znanje. (vednost)
Po nekaj mesecih poslušanja njihovih predavanj sem sprejel tehnike poglabljanja vase. Spoznal sem, da nisem bil dovolj pripravljen, saj nisem doživljal tistega, kar so po pripovedovanju doživljali drugi.
Ker pa sem bil marljiv in pridno prakticiral tehnike poglabljanja vase se mi je odprlo in od tedaj nisem imel nobenih težav več v globljem doživljanju sebe, notranjega miru in tudi tistega blaženstva za katerega pravijo, da ga lahko doživljajo samo svetniki.
Otem načinu poglabljanja vase sem informiral na tisoče ljudi in stotinam omogočil, da so prišli do teh tehnik poglabljanja vase. To rade brezplačno počnem tudi danes. Glede tega sem pomagal ljudem od Pirana preko Maribora pa do Murske Sobote, od Nove Gorice preko Postojne, Ljubljane do Kočevja.
Seveda sem se že po kakem letu poglabljanja vase rešil jecljanja in vseh kompleksov.
Namreč 99,99° ljudi nas ima napačno predstavo o sebi, ker se poistovečamo s svojimi mislimi,
namesto, da bi se z občutenjem enaergije, ki nas živi.
In vendar je to tista edina stvar, ki bo odšla z nami po naši smrti.
Če si tudi ti tisti, ki te v življenju zanimajo globlje stvari se mi lahko javiš in z veseljem ti bom pomagal, kakor sem pomagal stotinam ljudi, ampak najprej si oglej našo uradno stran in poglej kak video mojega mojstra Prem Rawata. Če želiš preberi še kaj o ključih, dvd-jih, ki si jih ogledaš doma in ki te pripravljajo na sprejem tehnik poglabljanja vase.
http://www.besedemiru.net/
napisal sem na stotine čalnkov in pesmi o duši srcu in učenju poglabljanju vase
seveda, pa tudi nekaj o kriminalu politikantskih vladajočih mafijskih združb,
o učenju poglabljanja vase
– Marta Simsič
iz Studenega je začela resneje pesnikovati ob upokojitvijo. Pesmi je sprva posvečala svojim najbližjim, hčerki in vnukinji za 18. rojstni dan. Želja po izpovedi v stihih pa jo je gnala naprej in tako ima zdaj v svoji zbirki okoli 70 pesmi in posvetil. Vsebine in motivi so različni; od domovinskih, kjer opisuje rodno deželo, spomine, korenine in vrednote dediščine, do nekaterih razmišljujoče osebnih, kjer najdemo tudi tisto o usodni številki 13. Širši javnosti pa se je prvič predstavila letos avgusta, na slavnostni prireditvi ob odprtju Turistično-informacijsko prodajnega centra v Predjami. Prebrala je pesem, ki jo je posvetila Predjamskem gradu in prijetno navdušila občinstvo. V njej je zajela del zanimive zgodovine in nasploh skrivnostne legende o Erazmu Predjamskem. (Med drugimi je napisala pesem posvečeno Postojnski jami).
– Franc Tominec
Le ljubezen nam lahko osmisli življenje. Tako razmišlja umetnik, fotograf in poet, ustanovitelj kulturnega društva Vse-eno, Franc Tominec. V izpovedno osebnih pesmih iskreno opisuje svoje doživljanje sveta in ljubezni, svoja spoznanja in resnice. Pomembna sta mu tako človek kot svet, v katerem živi. Pozorno opazuje zunanji svet in svojo notranjost, vse vzgibe, pa tudi čute. Verjame v ljubezen, ker nam edina lahko osmisli življenje in vodi vse sile v vesolju in v človekovi notranjosti.
Njegovi stihi so lahko žalostni, melanholični ali hudomušni, so nežni, prijetni ali dramatični, igrivi, topli, jasni. Pesmi so lahko daljše ali zapisane v obliki haiku, za vse pa je značilno tudi bogastvo metafor. O svoji poeziji in življenju je zapisal: »Moja poezija je kratka…kot je kratka lahko le moč ene same besede … besede: Ljubezen. Sem amater, kar pa zame pomeni neomejeno svobodo izražanja. Spoštujem vse, ki klepljejo črke v besede in iz besed ustvarjajo približke lepim, nežnim, neizpolnjenim sanjam. Vse, kar v življenju počnem, opisujem v sebi razumljivem jeziku. Sem čisto navaden človek, ki ima to srečo v življenju, da mu je bila dana možnost potovati, spoznavati svet in ljudi ter se izražati skozi fotografijo, slike, pomoč ljudem in pisanje. Pustolovščina in srčnost je prisotna v vsakem človeku. Srečen je tisti, ki mu uspe narediti ta korak in to željo izživi.« Poleg pesmi piše tudi filozofske eseje in druge prispevke.
Franc Tominec se je rodil leta 1968 v Ljubljani. Tu je uspešno zaključil poklicno izobraževanje na PTT srednješolskem centru Ljubljana, smer telekomunikacije. Dolga leta je bil zaposlen na Telekomu Slovenije, a ga to delo ni več izpolnjevalo. Zato se je odločil za umetniško pot. Ukvarja se s fotografiranjem, pisanjem, slikanjem in humanitarnimi prostovoljnimi deli na različnih področjih. Leta 2001 je po vrnitvi s potovanja po Indoneziji napisal potopis »V raj in nazaj«. Takrat je tudi prvič razstavljal svoje fotografije. Od tedaj je sodeloval že v vrsti skupinskih fotografskih in slikarskih razstav ter prejel nekaj nagrad. Razstavljal je tudi samostojno. Nekaj njegovih fotografij so objavili v španski reviji »Photohispalis«, ki izhaja v Sevilli. Slika z olji na platno in se redno udeležuje Ex temporov.
Leta 2008 so bile prvič objavljene njegove pesmi v zbirki »Poetry for charity«, ki je izšla v Nigeriji. Izkupiček od prodaje knjige je namenjen pomoči otrokom v Nigeriji. Leto kasneje je bil sprejet v dobrodelno organizacijo »Umetniki za mir« v Frankfurtu. Domačemu občinstvu se je prvič predstavil leta 2010 s knjižno zbirko »Jemanje iz škatle«, ki jo je ilustriral Erik Lovko. Naslednje leto so njegovo poezijo objavili v zborniku seniorjev JSKD. Istega leta je izdal pri založbi Ekslibris iz Ljubljane svojo drugo knjižno zbirko »Tudi vesolje se sprašuje, kaj se skriva v moji kleti«. Svojo tretjo pesniško zbirko je leto za tem izdal pri založbi Exlibris v Ameriki z naslovom »The interior from the outside«. Poleg tega se je ponovno uvrstil v zbornik seniorjev JSKD in zbirko »Valovanje misli« založbe Literarni val.
Je ustanovitelj kulturnega društva Vse-eno.
Društvo se zahvaljuje vsem obiskovalcem, otrokom in sodelujočim: avtorici Branki Kamenšek, igralcem: Jadranki Jakomin, Tadeji Jakop in Marko Rakić, Mihaeli Bizjak in vsem sodelujočim otrokom.
OBVESTILO
Dragi udeleženci letošnjega Ex tempore Postojna 2014
Skupinska razstava se je iztekla. Vabljeni, da pridete po svoje razstavne eksponate.
Ključ galerije na vogalu dobite: 05 728 0700 ali osebno pri receptorju na Občini Postojna v času uradnih ur,
Hvala in nasvidenje do prihodnjega leta
Vsem udeležencem, obiskovalcem, ocenjevalki umetnostni zgodovinarki Petri Vencelj, glasbenici Mojci Zelenko, Elvisu Sahbaz, in sponzorjem Banka Koper, Aurotec iz Sežane, ki ga zastopa g. Sergio Berce, Papirnica Scripta, Unika TTI, Pizzerija ČUK, Pizzerija Minutka, Astrološkemu svetovanju Tomaž Adam s.p., Postojnski Jami in Občini Postojna se iskreno zahvaljujemo, za pomoč pri sestavitvi mozaika letošnjega tradicionalnega amaterskega Ex tempore Postojna 2014.
Letošnji nagrajenci v sekciji odrasli so:
1. mesto Jurij Kravcov
2. mesto Janez Ovsec
3. mesto Benjamin Žnidaršič
in 4. mesto Tadeja Jakop
v kategoriji otroci:
1. mesto so zasedli vsi trije sodelujoči nadebudneži po sklepu ocenjevalne komisije: Nejka Štebih, Luka Sajko in Teodor Tomažič.
Letos je za svojo zvestobo bila nagrajena tudi Ljiljana Lisjak kot vsakoletna zvesta ustvarjalka.
Posebej pa se zahvaljujemo tudi Luki Švigelj za snemanje celotnega dogodka in kasnejši videospot.
Spodaj je nekaj ujetih trenutkov iz celodnevnega dogajanja, ki se mu pridruži tudi zgoraj omenjeni videoposnetek.
Hvala vsem
OBVESTILO
Zadnji hip se je spremenila lokacija dogodka.
Namesto Avtokamp Pivka jama je nova lokacija Postojnska jama.
Udeleženci naj parkirajo avtomobile po parkirnem režimu pred Postojnsko jamo nato pa se zglasijo pred vhodom z blagajno kjer bomo izpolnili prijavnico in povedali vse podrobnosti.
Hvala za razumevanje
p.s. tudi tisti, ki tega obvestila ne boste jemali resno vas bo nekdo preusmeril izpred Pivke jame k Postojnski jami 🙂
Društvo, ki mu ni Vse-ENO
Vabljeni in dobrodošli na tretji tradicionalni glasbeno pesniški dogodek: S poezijo med ljudi, ki bo v Soboto 7. Junija ob 18.00 v Strmci pri Postojni (dom krajanov).
Nastopajoči poeti:
– Svit Valovnik
– Branka Kamenšek
– Ljuba Rebolj
– Vasilij Sušanj
– franc Tominec
– Jože Brenčič
Glasba:
– Skupina Shamballa
– Presenečenje
Vljudno vabljeni v Strmco pri Postojni na prireditev: “S poezijo med ljudi”, ki se bo odvijala v soboto,
1. junija ob 18.00 uri
v domu krajanov. Na prireditvi bodo sodelovali pesniki iz širše Slovenije, program bo začinjen tudi z glasbenimi gosti.
Kulturno društvo VSE-ENO
Kulturno društvo VSE – ENO
Strmca 19,
6230 Postojna
Matična št.: 4038061
Davčna št.: 59298294
TR: 0510 0801 3409 854 ABANKA VIPA D.D. Nova Gorica
Predsednik: Franc Tominec 031241715
Zastopnik: Jadranka Jakomin 040191242
Kulturno društvo Vse-ENO 
You must be logged in to post a comment.