Kot obljubljeno objavljamo zapis o sodelujočih avtorjih na letošnji prireditvi:

– Karmen Vidmar
Rojena v Postojni in živi v Novi Gorici. Izdala je dve pesniški zbirki in je soavtorica pravljice. Je članica KD PoBeRe ( Posočje , Benečija , Rezija ), kjer sodeluje na raznih pesniških večerih. Pesmi objavlja v različnih zbornikih in revijah. Bila je finalistka pesniškega turnirja 2014, prejela prvo nagrado na klekljarskem natečaju v Žireh 2014 ter polfinalistka pesniškega turnirja 2015

– Ana Horvat,

doma iz Orehka pri Postojni. Pivška dolina je bila od nekdaj raj za ustvarjalnost različnih umetnikov, ki so svoje inspiracije tankočutno izražali v svojih delih. Tudi sama sem pisala pesmice že kot šolarka, mama, ki je tudi pisala pesmi, pa mi je pripovedovala, da sem prve besede in stavke, ki jih prične izgovarjati otrok, povezovala in govorila v verzih.
Danes, ko sem že sama babica dveh simpatičnih vnukov, moja ljubezen do poezije ni pojenjala, temveč subtilno vstopa v svet mistike in magije. Lansko leto sem izdala tantrično ljubezensko poezijo z naslovom: ROŽNATI ETIRJI. Pišem tudi pravljice in pesmice za otroke, motiv za njih pa črpam iz neprecenljivega kulturnega in naravnega bogastva Pivške doline.

– Patricija Sosič

Rojena 25.12.1970 v Kopru.
35 let sem se ukvarjala s plesom kot plesalka, vaditeljica plesa in koreografinja ter sem sodelovala s številnimi priznanimi domačimi in tujimi pedagogi ter umetniki.
Kot pesnica sem sodelovala pri revijah Fontana, Primorska srečanja, z RTV Slovenija – program Literarni nokturno, Predvečeri Vilenice.
Izdala sem pesniško zbirko na Sipinah časa.
Trenutno čakam izdajo Antologija slovenskih pesnic, ki jo v dvojezični izdaji pripravlja Jolka Milič in v kateri bodo tudi moje poezije.
V pripravi pa je tudi moja druga pesniška zbirka.
Poleg tega sem inštruktorica pilatesa po sistemu PILATES COACH®, Jogalates – Pilates joga inštruktorica in vaditeljica Sproščanje & Raztezanje.
Trenutno delujem v društvu Mari o net.te Izola v lutkovni, pripovedni in literarni sekciji.

– Petra Vencelj

Študirala sem geografijo in umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer sem kot Zoisova štipendistka diplomirala iz politične geografije in sodobne slovenske umetnosti. Zatem sem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani opravila še študij likovne teorije.

V času šolanja sem se deset let aktivno ukvarjala z alpinizmom in prostim plezanjem. Kot plezalka sem opravila številne vzpone in proste ponovitve smeri doma in v tujini. Dvakrat sem bila razglašena za najboljšo plezalko v državi. Leta 1990 sem v Londonu na odprtem pokalu osvojila naslov vice prvakinje Velike Britanije.

Danes opravljam poklic samostojne umetnostne kritičarke in kustodinje, predavateljice in publicistke ter recenziram dela s področja geografije, umetnosti, literature in humanistike. Doslej sem predstavila preko 200 domačih in tujih likovnih ustvarjalcev tako doma kot v tujini (Dunaj, Pariz, Trst, Zagreb…). Avtorski teksti so bili prevedeni v 9 svetovnih jezikov.

Od leta 1998 predavam starejšim (univerza za 3. življensko obdobje) umetnostno zgodovino.

Aktivno delujem tudi kot fotograf (Veliki atlas Slovenije, turistični vodniki, stalna postavitev razstave v Gorenjskem muzeju…) in scenariji pri filmih (Gradovi in samostani Slovenije 2009, Kranjoskop 1988…)

Sem članica AICA (Art International Critics Association),Društva slovenskih likovnih kritikov, Slovenskega umetnostno zgodovinskega društva in Geografskega društva Gorenjske.

– Stoyan Svet

Rojen sem bil 1948 v Mariboru. S svojim rojstvom sem rešil življenje svoji materi Šušteršič Marici,
ker so točno na dan mojega rojstva prišli po njo Udbovci, da jo odpeljejo z mnogimi drugimi v najbolj krut politični zapor na Goli otok.
Tisti dan so po Mariboru pobrali vse tiste, ki so v tistem času vrnili partijske knjižice med njimi tudi moja mati.
Večina tistih, ki so bili poslani takrat na Goli Otok, se nikoli več ni vrnila. Umrli so tam.
Moja mati je partijsko knjižico vrnila zato, ker je takrat učila na srednji šoli, od partije pa je prišla takrat direktiva,
da morajo ne glede na njihovo znanje vsem, ki so v partiji spustiti skozi izpite
tudi če o vsebini predmetov, ki so jih predavali profesorji niso imeli niti blagega pojma.
Leta 1952 smo se preselili v Ljubljano v Šiško, kamor sem v osnovno šolo hodil na Valentina Vodnika,
1962 sta starša zgradila vrstno hišo v spodnji šiški in sem osnovno šolo nadaljeval na šoli Zvonka Runka.
Ker me je veselila glasba,me je v šestem razredu mama vpisala na glasbeno šolo kjer sem se učil igrati trobento.
Na gimnazijo sem hodil v Šentvid in jo tudi končal.
Že v gimnaziji sem ustanovil svoj ansambel s katerim smo igrali na gimanziji in okoliških prireditvah.
Med tem sem se vpisal tudi na srednjo glasbeno šolo in končal tri letnike.
Vpisal sem se na pravno fakulteto, vendar hitro spoznal, da ta študij ni zame,
presedlal nato na višjo šolo za socialno delo in prišel do diplome, a po praksi spoznal,
da so socialni delavci navadni birokrati, ki ne odločajo o ničemer.
Posvetil sem se profesionalni glasbi in igral v številnih ansamblih po hotelih v Sloveniji in tudi na tujem.
Že od otroštva sem jecljal, kar me je obupno motilo in sem bil zaradi tega še zakompleksan. obupno sem iskal izhod iz moje stiske in prosil osebnega zdravnika naj me napoti k psihiatru. Psihiatru sem pojasnil svoje težave in ga prosil za pomoč.
Rekel mi je, da edino kar lahko stori je, da mi predpiše zdravila, ki imajo tudi stranske učinke. Bil sem razočaran,
a vseeno iskal izhod iz moje stiske. Tako sem že 1970 leta postal vegetarijanec in se napotil na duhovno pot.
Začel sem izvajati hatha jogo in dihalne vaje pranajame in ponavljal razne mantre. Srečal sem se tudi z učenji gurujev, ki so bili takrat dosegljivi, Sai Baba, Osho, Maharishi in nazadnje Prem Rawat bolj znan kot Maharaji
Že prvič, ko sem prišel na predavanja njegovih učencev sem doživel em lep notranji mir in se takoj odločil, da naredim vse, da sprejmem njegove tehnike poglabljanja vase, katerega imenujejo znanje. (vednost)
Po nekaj mesecih poslušanja njihovih predavanj sem sprejel tehnike poglabljanja vase. Spoznal sem, da nisem bil dovolj pripravljen, saj nisem doživljal tistega, kar so po pripovedovanju doživljali drugi.
Ker pa sem bil marljiv in pridno prakticiral tehnike poglabljanja vase se mi je odprlo in od tedaj nisem imel nobenih težav več v globljem doživljanju sebe, notranjega miru in tudi tistega blaženstva za katerega pravijo, da ga lahko doživljajo samo svetniki.
Otem načinu poglabljanja vase sem informiral na tisoče ljudi in stotinam omogočil, da so prišli do teh tehnik poglabljanja vase. To rade brezplačno počnem tudi danes. Glede tega sem pomagal ljudem od Pirana preko Maribora pa do Murske Sobote, od Nove Gorice preko Postojne, Ljubljane do Kočevja.
Seveda sem se že po kakem letu poglabljanja vase rešil jecljanja in vseh kompleksov.
Namreč 99,99° ljudi nas ima napačno predstavo o sebi, ker se poistovečamo s svojimi mislimi,
namesto, da bi se z občutenjem enaergije, ki nas živi.
In vendar je to tista edina stvar, ki bo odšla z nami po naši smrti.
Če si tudi ti tisti, ki te v življenju zanimajo globlje stvari se mi lahko javiš in z veseljem ti bom pomagal, kakor sem pomagal stotinam ljudi, ampak najprej si oglej našo uradno stran in poglej kak video mojega mojstra Prem Rawata. Če želiš preberi še kaj o ključih, dvd-jih, ki si jih ogledaš doma in ki te pripravljajo na sprejem tehnik poglabljanja vase.
http://www.besedemiru.net/
napisal sem na stotine čalnkov in pesmi o duši srcu in učenju poglabljanju vase
seveda, pa tudi nekaj o kriminalu politikantskih vladajočih mafijskih združb,
o učenju poglabljanja vase

– Marta Simsič

 iz Studenega je začela resneje pesnikovati ob upokojitvijo. Pesmi je sprva posvečala svojim najbližjim, hčerki in vnukinji za 18. rojstni dan. Želja po izpovedi v stihih pa jo je gnala naprej in tako ima zdaj v svoji zbirki okoli 70 pesmi in posvetil. Vsebine in motivi so različni; od domovinskih, kjer opisuje rodno deželo, spomine, korenine in vrednote dediščine, do nekaterih razmišljujoče osebnih, kjer najdemo tudi tisto o usodni številki 13.  Širši javnosti pa se je prvič predstavila letos avgusta, na slavnostni prireditvi ob odprtju Turistično-informacijsko prodajnega centra v Predjami.  Prebrala je  pesem, ki jo je posvetila Predjamskem gradu in prijetno navdušila občinstvo. V njej je zajela del zanimive zgodovine in nasploh skrivnostne legende o Erazmu Predjamskem. (Med drugimi je napisala pesem posvečeno Postojnski jami).

– Franc Tominec

Le ljubezen nam lahko osmisli življenje. Tako razmišlja umetnik, fotograf in poet, ustanovitelj kulturnega društva Vse-eno, Franc Tominec. V izpovedno osebnih pesmih iskreno opisuje svoje doživljanje sveta in ljubezni, svoja spoznanja in resnice. Pomembna sta mu tako človek kot svet, v katerem živi. Pozorno opazuje zunanji svet in svojo notranjost, vse vzgibe, pa tudi čute. Verjame v ljubezen, ker nam edina lahko osmisli življenje in vodi vse sile v vesolju in v človekovi notranjosti.

Njegovi stihi so lahko žalostni, melanholični ali hudomušni, so nežni, prijetni ali dramatični, igrivi, topli, jasni. Pesmi so lahko daljše ali zapisane v obliki haiku, za vse pa je značilno tudi bogastvo metafor. O svoji poeziji in življenju je zapisal: »Moja poezija je kratka…kot je kratka lahko le moč ene same besede … besede: Ljubezen. Sem amater, kar pa zame pomeni neomejeno svobodo izražanja. Spoštujem vse, ki klepljejo črke v besede in iz besed ustvarjajo približke lepim, nežnim, neizpolnjenim sanjam. Vse, kar v življenju počnem, opisujem v sebi razumljivem jeziku. Sem čisto navaden človek, ki ima to srečo v življenju, da mu je bila dana možnost potovati, spoznavati svet in ljudi ter se izražati skozi fotografijo, slike, pomoč ljudem in pisanje. Pustolovščina in srčnost je prisotna v vsakem človeku. Srečen je tisti, ki mu uspe narediti ta korak in to željo izživi.« Poleg pesmi piše tudi filozofske eseje in druge prispevke.

Franc Tominec se je rodil leta 1968 v Ljubljani. Tu je uspešno zaključil poklicno izobraževanje na PTT srednješolskem centru Ljubljana, smer telekomunikacije. Dolga leta je bil zaposlen na Telekomu Slovenije, a ga to delo ni več izpolnjevalo. Zato se je odločil za umetniško pot. Ukvarja se s fotografiranjem, pisanjem, slikanjem in humanitarnimi prostovoljnimi deli na različnih področjih. Leta 2001 je po vrnitvi s potovanja po Indoneziji napisal potopis »V raj in nazaj«. Takrat je tudi prvič razstavljal svoje fotografije. Od tedaj je sodeloval že v vrsti skupinskih fotografskih in slikarskih razstav ter prejel nekaj nagrad. Razstavljal je tudi samostojno. Nekaj njegovih fotografij so objavili v španski reviji »Photohispalis«, ki izhaja v Sevilli. Slika z olji na platno in se redno udeležuje Ex temporov.
Leta 2008 so bile prvič objavljene njegove pesmi v zbirki »Poetry for charity«, ki je izšla v Nigeriji. Izkupiček od prodaje knjige je namenjen pomoči otrokom v Nigeriji. Leto kasneje je bil sprejet v dobrodelno organizacijo »Umetniki za mir« v Frankfurtu. Domačemu občinstvu se je prvič predstavil leta 2010 s knjižno zbirko »Jemanje iz škatle«, ki jo je ilustriral Erik Lovko. Naslednje leto so njegovo poezijo objavili v zborniku seniorjev JSKD. Istega leta je izdal pri založbi Ekslibris iz Ljubljane svojo drugo knjižno zbirko »Tudi vesolje se sprašuje, kaj se skriva v moji kleti«. Svojo tretjo pesniško zbirko je leto za tem izdal pri založbi Exlibris v Ameriki z naslovom »The interior from the outside«. Poleg tega se je ponovno uvrstil v zbornik seniorjev JSKD in zbirko »Valovanje misli« založbe Literarni val.
Je ustanovitelj kulturnega društva Vse-eno.